Pozdravljen, raziskovalec!
Prispel si v predalpske pokrajine. Zanje je značilna z gozdom poraščena hribovita pokrajina z zaobljenimi vrhovi, travniki in pašniki, med hribovji so posamezne rečne doline in kotline. Bi si rad ogledal kako izgleda znamenita idrijska čipka? Bi morda rad ugotovil, zakaj je samotna kmetija tako samotna? Ali pa bi se morda raje sprehodil po Antonijevem rovu? Vse to in še več boš odkril prav tukaj, v predalpskih pokrajinah.
- 1. Delitev Predalpskih pokrajin
Predalpsko hribovje obroblja visokogorski svet. Razteza se od zahoda proti vzhodu. Po legi ga delimo na tri večje enote, in sicer na Zahodno, Vzhodno in Severovzhodno predalpsko hribovje. Na zemljevidu pravilno označi, kje se nahajajo Zahodno, Vzhodno in Severovzhodno predalpsko hribovje.
2. Ljubljanska kotlina
3. Kulturna dediščina
Idrijska čipka
Idrijsko čipko že stoletja izdelujejo v Idriji in je pomemben del Slovenske kulturne dediščine. Čipke dandanes prodajajo predvsem zaradi turizma, v Idriji pa se vsako leto prireja Festival idrijske čipke.
Idrijska čipka by Pavla Podobnik in Ines Zgonc is marked with CC0 1.0 
Piščal
Divje babe so najstarejše znano arheološko najdišče v Sloveniji. Na omenjeni lokaciji so našli 60 000 let staro kost z luknjami, ki bi lahko bila piščal. Hrani jo Narodni muzej Slovenije.
Piščal iz Divjih bab © 2021 by Petar Milošević is licensed under CC BY-SA 4.0 
Kolo z Ljubljanskega barja
Kolo z Ljubljanskega barja je leseno kolo z osjo, ki so ga našli leta 2002 na Ljubljanskem barju. Hrani ga Mestni muzej Ljubljana.
Ljubljana Marshes Wheel with axle © 2020 by Petar Milošević is licensed under CC BY-SA 4.0
Rudnik živega srebra v Idriji
Idrija je bila v preteklosti znana po rudniku živega srebra. Danes je del rudnika spremenjen v muzej, ta del je poimenovan Antonijev rov. Uvrščen je na Unescov seznam svetovne dediščine.
Antonijev rov © 2019 by David Jones is licensed under CC BY 4.0
Kolišča na Ljubljanskem barju
V preteklosti je to območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V poplavljenih delih okoli jezera so si postavljali manjše naselbine. Poznamo jih pod imenom kolišča. Leta 1875 so pri Igu odkrili prvo koliščarsko naselbino. Kolišča na Ljubljanskem barju so tudi na Unesovem seznamu.
Prazgodovinska kolišča okoli Alp by Gerhard Schauber is marked with CC0 1.0
4. Naselja v Predalpskih pokrajinah
Predalpska hribovja so porasla z gozdom. Večja naselja so v dolinah, manjša pa tudi na položnejših prisojnih pobočjih in uravnanih vrhovih. Najmanjša in najvišja naselja so samotne kmetije. Okoli naselij so travniki in polja. V večjih naseljih so se razvile razne storitvene dejavnosti in industrija, manjša naselja pa so še precej kmetijska.
SAMOTNA KMETIJA
Samotna kmetija je najmanjša oblika kmečkega naselja. Sestavlja jo kmečki dom s stanovanjskim in gospodarskimi objekti ter dvorišče. Samotne kmetije so na območjih s slabimi naravnimi možnostmi za kmetijstvo. Najbolj znana samotna kmetija je Bukovnik, saj je 1327 m nad morjem in velja za najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji.
ZASELEK
Zaselki so naselja, sestavljena iz 3 do 15 kmečkih domov. Nekatera večja naselja imajo lahko več pripadajočih zaselkov. Tudi zaselki so značilni za gorsko in hribovito območje.
GRUČASTA VAS
Vasi so strnjena podeželska naselja (nad 15 hiš). Imajo osrednjo vlogo v pokrajini. Večja vas ima praviloma razširjeni prostor – trg, cerkev, župnišče, pokopališča, trgovino, šolo, gostilno, pošto in obrtne storitve. Gručasta vas je strnjeno naselje, kjer so hiše postavljene brez načrtovanja.